• Globa za nepravilnosti od 800 € do 4000 €

     

    #1: Delodajalec poda izredno odpoved na podlagi dokazov o kršenju bolniškega režima. Delavec je odpuščen, dokazi pa niso bili zbrani na ustrezen in zakonsko veljaven način. NAPAKA!

    #2: Zaposlenega na bolniškem dopustu obišče izvajalec nadzora bolniške odsotnosti. Ob tem zaposleni podpiše zapisnik o opravljenem nadzoru, vendar ni preveril, ali je oseba, ki ga je obiskala sploh pristojna za opravljanje nadzora bolniške odsotnosti. NAPAKA!

    #3: Delodajalec od osebnega zdravnika zaposlenega zahteva navodila, ki so bila zaposlenemu dodeljena za zdravljenje ter predvidno obdobje bolniške odsotnosti. Zdravnik teh podatkov ni dolžan razkriti, delodajalec vseeno pritiska. NAPAKA!

    #4: Delodajalec z internimi akti ureja zbiranje podatkov o zdravstvenem stanju zaposlenih, njihovi zdravstveni anamnezi, izvidih preiskav in poteku bolezni, ipd. Delavec zaradi strahu pred izgubo službe seznanitev z internim aktom podpiše in delodajalcu dostavi zahtevane informacije. NAPAKA! Tovrstno početje delodajalca je protizakonito, saj so informacije o zdravstvenem stanju po zakonu o varovanju osebnih podatkov najstrožje varovani osebni podatki. V nadaljevanju razkrijemo, kolikšna je globa za delodajalca, ki to počne, vede ali nevede.

    Našteti primeri niso redki, dogajajo se v mnogih slovenskih podjetjih in so protizakoniti! Po ugotovitvah Urada informacijskega pooblaščenca se nekateri delodajalci z namenom omejevanja in nadziranja bolniških odsotnosti zaposlenih poslužujejo metod, ki so nedovoljene, nedopustne, njihovi rezultati pa nimajo pravnomočnega učinka. Kot detektivska agencija, pristojna za nadzor in kontrolo bolniških odsotnosti ugotavljamo tudi, da zaposleni niso ustrezno seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo v zvezi z bolniško odsotnostjo. Da bi izboljšali informiranost tako delodajalcev kot zaposlenih ter omejili nedovoljene posege v zasebnost posameznikov, navajamo nekaj dejstev v zvezi z bolniško odsotnostjo:

    1. Zaposleni na bolnikem dopustu se mora strogo držati navodil za zdravljenje, ki jih prejme od zdravnika. V času trajanja bolniške odsotnosti brez pisne odobritve zdravnika tudi ne sme zapuščati kraja bivanja in ne opravljati pridobitvene dejavnosti. V primeru kršenja teh določil lahko po Zakonu o delovnih razmerjih delodajalec kršitelja izredno odpusti, vendar le na podlagi pravnomočnih in veljavnih dokazov.

    2. Dokazi so v primeru delovnega spora pravnomočni in veljavni tudi pred organi pregona le v primeru, če jih zbere oseba z ustrezno licenco, pristojnostjo in pooblastilom. V Sloveniji so za nadzor ali kontrolo bolniškega dopusta pristojni izključno detektivi z veljavno licenco, ki jih pooblastijo delodajalci. Varnostne službe in agencije, ki brez licence opravljajo zakonsko opredeljene detektivske naloge, kršijo zakon. Iz tega sledi, da so njihovi dokazi pridobljeni na nezakonit način in kot taki niso veljavni. Poleg tega sta lahko delodajalec in odgovorna oseba zaradi tega kaznovana za nezakonito zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. Kazni se gibljejo od 800 eur za posameznike, pa vse do 4000 eur za podjetja.

    3. Delodajalec ne sme zbirati nikakršnih podatkov o obstoječem ali preteklem zdravstvenem stanju zapsolenih. Prav tako mu zaposleni, ne glede na interne akte podjetja, teh informacij niso dolžni posredovati.

    4. Delodajalec ima v vezi z bolniško odsotnostjo zaposlenega pravico poznati izključno zdravniška navodila v zvezi z zdravljenjem ter predvideno obdobje zdravljenja, torej bolniške odsotnosti. Te informacije mora delodajalcev pridobiti neposredno od zaposlenega na bolniškem dopustu. Pri odsotnosti do 30 dni so omenjene informacije razvidne iz bolniškega lista, ki ga delodajalcu dostavi zaposleni, pri odsotnosti nad 30 dni pa so zapisane v odločbi ZZZS. Delodajalec se lahko obrne tudi na osebnega zdravnika, vendar ta ni dolžan posredovati nikakršnih zdravstvenih podatkov svojih pacientov.

    5. Pooblaščena oseba, ki izvaja kontrolo ali nadzor bolniškega dopusta se mora vedno identificirati z veljavno detektivsko izkaznico. Zaposleni na bolniškem dopustu pa mora svojo identiteto potrditi z osebnim dokumentom, v kolikor izvajalec kontrole oziroma nadzora to zahteva.

    NADZOR in KONTROLA bolniškega dopusta se nekoliko razlikujeta. Preberite si kakšne so razlike in kdaj se podjetja zanje odločijo >>

    Poleg nadzora in kontrole bolniških dopustov imamo detektivi tudi zakonsko opredeljeno pristojnost za preverjanje zlorab pravice do povračila potnih stroškov >> ter preverjanje morebitne prisotnosti alkohola >> ali prepovedanih substanc (drog) >> pri zaposlenih v delovnem času.

    V agenciji Detekta za podjetja opravljamo tudi vročanje zaupne dokumentacije ter predmetov visoke vrednosti >>, izvajamo preventivne kontrole varnostnih tveganj v podjetju ter pomagamo pri morebitnih kibernetičnih napadih in zlorabah >>. Skladno z zakonom o delovnih razmerjih nadziramo tudi izvajanje konkurenčne klavzule in konkurenčne prepovedi >>.

    Naša prednost je, da smo dosegljivi 24 ur na dan, vsak dan. Če imate vprašanje kot zaposleni ali kot delodajalec ga bomo s spoštovanjem veseli. Kontaktirajte nas, kadarkoli >>

    detektivski_nadzor

    Photo by Kaboompics // Karolina from Pexels https://www.pexels.com/photo/medicines-thermometer-5795/